Delo Daija Sijieja je neke vrste informativno poslanstvo humanizma, preoblikovanega v literaturo. Ker zgodbe Daija Sijieja izžarevajo to transcendenco del s končno moralo, kot so pregovori, razširjeni v vsakem prizoru njegovih zapletov. Želja po poučevanju, če predpostavimo subjektivno naravo romana, iz primera in tega odkrivanja življenja kot spleta odločitev, ki sestavljajo vse.
Gre za to, da ne samo s to željo, med eksistencialist iz kitajske tradicije, piše Dai Sijie. Ker poustvarja tudi zgodovinsko (predvsem v kontekstu svoje prvotne Kitajske) in izkušnjo kot avanturo. Tako jim je končno uspelo uresničiti svoje načrte. In rezultat, mešanica, talilni lonec ... konča s sestavljanjem vznemirljivih romanov in zgodb iz katere koli prizme, o kateri razmišljajo.
Najboljši 3 priporočeni romani Dai Sijie
Balzac in mlada kitajska šivilja
Delo, s katerim je Dai Sijie osvojil bralce po vsem svetu. Predlog, ki ima veliko odkrivanja svetlobe med sencami. Okrogla ideja za predstavitev mladosti kot popolnega trenutka za učinkovit upor, tistega, ki se začne iz notranjega foruma proti trompe l'oeil avtoritarnosti dneva. Z distopično poanto, vendar z idejo, da velik del tega družbeno nezaželenega pristopa ni vedno vprašanje prihodnosti ali prihodnosti, ampak sedanjosti.
Dva kitajska najstnika pošljejo v izgubljeno vas v gorovju Sky Phoenix blizu meje s Tibetom, da bi dokončala proces "prevzgoje", ki ga je izvajal Mao Cetung v poznih šestdesetih letih. Pod človeškimi življenjskimi razmerami, skoraj brez možnosti, da bi se nekega dne vrnil v rodni kraj, se vse spremeni s pojavom skrivnega kovčka, polnega simboličnih del zahodne literature.
Tako bosta mlada z branjem Balzaca, Dumasa, Stendhala ali Romaina Rolanda odkrila svet, poln poezije, občutkov in neznanih strasti, ter spoznala, da je knjiga lahko neprecenljivo orodje, ko gre za osvajanje privlačnega. Sastrecilla, mlada hči krojača iz sosednjega mesta.
Konfucijeve akrobacije
Betlehemska zvezda je označevala pot krščanskim vernikom. Druge zvezde so astronome navdušile veliko pozneje in vabile nove poti k novim odkritjem k duhovnemu od povsem zemeljskega in telesnega. Ali vsaj tako izhaja iz te fascinantne zgodbe o iskanju novega Odiseja, očaranega nad nedosegljivimi nebesnimi kupolami. Ker je fizično nemogoče doseči zvezde, jih lahko poskusimo z duhovnim impulzom ogromnega orgazma ali zazibani v briljantni zaspanosti opija.
Ta roman Daija Sijieja, ki prekipeva od vitalnosti, inteligentnega humorja in frenetičnega ritma, ki je značilen za vsa njegova dela, bralcu ponuja subtilen, eruditski in igriv razmislek o igri mask moči skozi vrsto živahnih dogodivščin, v katerih igra eden najbolj ekscentrični liki v kitajskem zgodovinopisju. Leta 1521, v času dinastije Ming, si dvorni astronomi pojav nove zvezde razlagajo kot grozljivo znamenje, katerega urok mora cesar za nekaj časa zapustiti prestolnico.
Tako se njegovo veličanstvo Zheng De odpravi na potovanje proti jugu na plavajoči ladji, razkošni kot palača, v spremstvu tristo lepih priležnic, več kot šeststo evnuhov in njegovih štirih dvojnikov, tako podobnih vladarju, da je nemogoče ga je napasti. Navdušen nad opijem, lovom in seksom, se Zheng De zamoti s prefinjenimi erotičnimi igrami, ki jih navdihujejo Konfucijevi nauki, medtem ko pluje proti svojemu cilju, bogatemu mestu Yangzhou, kjer ga čakajo nič manj vznemirljive pustolovščine, kot je lov nosorogi in nenavadno bitje, ki ga še nikoli nismo videli. Toda noben od užitkov, ki tako zapeljejo cesarja, ne more pozabiti, da gresta Eros in Thanatos običajno z roko v roki in da se bo zato dobro pripraviti na vse, kar mu usoda namenja.
Dijev kompleks
Nekakšen avtobiografski namen. V smislu te vrnitve na Kitajsko iz sedanjega Pariza. Le da Dai Sijie sublimira svojo vrnitev v tej fikciji tako, da postane Don Kihot, ki je prispel na Kitajsko, da bi odpravil vse vrste krivic, ne da bi pozabil na zaščito svoje ljubljene. Odmaknjeni ep z burlesknim pridihom, romantika norca. Vse mešamo, da odkrijemo sodobno satiro, v kateri avtor pomirja melanholijo izseljenca, da nam ponudi tisto tipično prihodnost klasičnega romana, med metaforami in dvojnim branjem, med tragedijami in komedijami kot isto stvar, odvisno od tega, kako gledate na to. .
Pri štiridesetih letih, brez imetja razen svojih očal za kratkovidnost in zvezkov, v katere skrbno zapisuje svoje sanje, se Muo po enajstih letih študija psihoanalize v Parizu vrne na Kitajsko. Žene ga misija, ki je tako plemenita kot tvegana: iz zapora osvoboditi žensko svojih sanj, Volcán de la Vieja Luna, ki tarna v zaporu, ker je evropskemu tisku posredovala fotografije policistov, ki mučijo zapornike. Da bi jo rešil, pokvarjeni sodnik Di v zameno za svojo naklonjenost zahteva mlado devico.
Tako se Muo, predan viteškemu duhu, zajaha s starim kolesom, da bi se podal iskat dekle, na zanimivem psihoanalitičnem izletu po današnji Kitajski, kjer fevdalni običaji sobivajo s komunističnim režimom brez kofeina in cvetočo invazijo kapitalizma. raj. Korupcija, pa tudi naivnost in veselje svojih ljudi, nagajivost in solidarnost bodo kontrastni obrazi, ki se bodo pojavili v nizu tako smešnih kot nepozabnih tragikomičnih dogodivščin in prizorov.
Druge priporočene knjige avtorja Dai Sijie
Evangelij po Yong Shengu
Družinske tradicije so lahko tako absurdne kot tiste, ki se iz generacije v generacijo posvečajo oblikovanju golobjih piščalk. Obrtniško kot analogija obvezne narave pripadnosti. Tradicija je zabrisana do karikature, ko novopečeni dedič dojame, da mu to ni usojeno ...
V vasi na jugu Kitajske, na začetku 20. stoletja, je Yong Sheng sin mizarja, ki izdeluje piščalke za udomačene golobe. Yong Shengu je bilo usojeno, da bo obrtnik, dokler ni srečal Marie, učiteljice krščanske šole, ki v fantu prebudi poklicanost: medtem ko kot njegov oče izdeluje piščalke, se odloči postati prvi kitajski pastir v mestu.
Yong Sheng, ki se je zaradi poslušnosti starim vraževerjem prisiljen poročiti, študira teologijo v Nanjingu in po številnih dogodivščinah se mladi pastor vrne v Putian, da bi preživel kratko obdobje sreče v službi v domačem kraju. Toda vse se spremeni leta 1949 s prihodom komunističnega režima, s katerim se zanj in za mnoge druge Kitajce začne obdobje muk.
