Francoski jezik je od XNUMX. stoletja dobil posebno privlačnost pri različnih avtorjih, ki so v svoji muzikalnosti raziskovali lirični dodatek, ki okuži vsako prozo ali pa na koncu veliča vsa pesniška dela. Mogoče je problem v tem Dumas o en Víctor Hugo, s to sposobnostjo obravnavanja romantike v romanih, dokler so končno intenzivni. Bistvo je v tem, da je avtorjem všeč Milan kundera prehajajo tudi v francoščino, ker je formalni učinek prisoten, latenten.
Vse to v zvezi z še eden izmed velikih francoskih pripovedovalcev, ki svoje delo razširi od XNUMX. stoletja do danes. A Jean Marie Le Clezio ki svoj sugestivni materni jezik raziskuje in raziskuje jezik in njegove formalne zapletenosti v iskanju intenzivnosti, simbolov, globokih metafor, orodij, s katerimi lahko predstavi nepozabne zgodbe.
V tem poslanstvu, ki je ustvarjalca skoraj motilo, da bi navdih preusmeril v raziskovanje jezika v službi čustev in idealov, je Clézio od začetka pisanja v zgodnjih dvajsetih letih lahko objavil na desetine knjig.
Kar je prispelo v Španijo, je nedvomno najboljša njegova pripovedna produkcija. In nikoli ne boli, če se kultivirate s pisateljem, ki pretvarja najlepšo obliko intelektualne rekreacije. Prefinjena branja, ki zmanjšujejo njihovo intenzivnost, ko se približujemo njegovim najnovejšim romanom.
Prve tri priporočene knjige Le Clézija
Pesem iz otroštva
Avtorji, kot je Le Clézio, vznemirjajo mnoge druge avtorje, ki se morajo odločiti za esej, biografijo ali roman, ko začnejo pisati. Ker Le Clézio romanizira svoje življenje, medtem ko dela skoraj poetičen esej samospeva, in destilira tiste biografske vidike, ki služijo kot bistvo nesmrtnosti, kot so razlogi iz otroštva, ljubezni in odsotnosti, ki so veliko več, kot si lahko predstavljajo za druge smrtnike.
Zato je dobrodošel ta novi pečat življenja, ki je povzročil romaneskne evokacije (opisano, kot se sliši s prefinjenostjo jedilnika s petimi zvezdicami, vendar je tako). In pojdimo iz bolj bojne literature, da pokukamo v duše, ki pripovedujejo druge stvari, ki jih pišejo v drugih veliko pomembnejših knjigah, tistih, ki bi jih bilo treba rešiti v primeru katastrofe naše civilizacije ...
Po uspavankah prihajajo otroške pesmi, v katerih že znamo recitirati refrene. In tako kot vse, kar se naučimo na pamet, tudi te stare pesmi ostanejo za vedno v repertoarju, ki ga iščemo, ko ni druge glasbe, ki bi žvižgala, da bi sledila vetru, ki nas nosi.
Na tem sentimentalnem potovanju po Bretanji, idilični deželi njegovega otroštva, nas Le Clézio vabi k razmisleku o teritorialni identiteti, nacionalizmih in preteku časa. Nobelova nagrada za književnost od prvega spomina #eksplozije bombe na vrtu babičine hiše do let, ko je živel kot otrok vojne, ki je tako močno vplivala na njegovo spoznavanje sveta, nariše bistveno stran čustvena geografija, ki govori o pripadnosti in njenem mestu v spominu.
Pot proti zrelosti, predvsem pa luciden pogled na družbeno-politične spremembe na enem samem ozemlju, postopno izginotje njegovega tradicionalnega gospodarstva in ponosno dostojanstvo ljudstva, ki se kljub vsemu drži svojih korenin.
Glasba lakote
Z naravo Le Clézija, sestavljenega iz emigracije, sanj in družin, ki jih je uničila vojna, je ta roman razumljen kot zgodba, deloma avtobiografska ali vsaj navdihnjena iz njegove lastne družine.
Mauritius je za avtorja prostor evokacij in korenin, izseljevanja in usod in tu se začne roman, ki obravnava idejo o krhkosti uspešnih v človeškem bitju, o lahkem porazu, ki ga je premagala skušnjava ... propadanja ali zaradi grožnje sveta blizu hekatomb.
Mala Ethel Brun si nikoli ne bi predstavljala, kako bi bilo stradati. Zaklonjena pri močnem, a potratnem očetu, za katerega je res skrbel njen dedek, se Ethel odpira v svet predvojnega Pariza.
Dekliški instinkt jo pripelje do ideje, da se dobro ali vsaj udobno bliža koncu. In morda je le ona pripravljena na prebujanje v bedo.
Bitna pod nebom v Seulu
Življenje je skrivnost, sestavljena iz drobcev spomina in duhovitih projekcij prihodnosti, katere edino ozadje je konec vsega. Jean-Marie Le Clézio je portretist tistega življenja, koncentriran v svojih likih, ki so odločeni razkriti vse iz fikcije, v kateri je možen vsak pristop, ki zajema sestavo osnovnih, vsakdanjih pojmov, o tem liku, ki čaka na odgovore na drugi strani ogledalo, ko se zazremo v pogled na svoj odsev.
Ob tej priložnosti Bitna roman pod nebom Seula, Zagledamo poseben svet mlade Bitne, ki je prispela v veliko mesto Seul, prestolnico Seula, prijazno, prizanesljivo do našega zahodnega sveta, a na koncu pobrateno s severom iste svojeglave in grozeče države. Potovanje v prestolnico ni lahek tranzit. Je nečakinja, ki je na potovanje dodana za preostalo družino, ki jo združuje njena neposredna sorodnost, in za katero lahko Bitna prevzame le pogoj suženjstva.
Mlad, a odločen. Bitna se ne strinja s tetinimi odločilnimi dejavniki in izreže tisto negotovo usodo za žensko, ki je skoraj otrok v mestu, ki lahko pokvari vse, od oblasti do mladosti. Na srečo Bitna najde Cho, staro knjigarno, ki jo pozdravlja pri posebni nalogi oživitve Saloméja, dekleta, ki le v družbi nekoga, ki je še mlad, lahko znova čuti, da obstaja življenje iz njenih najbolj krutih fizičnih omejitev.
Kmalu Salomé odkrije, da lahko z Bitno in njenimi zgodbami zapusti svoje telo in hodi, teče in celo ljubi druge ljudi, ki živijo z njo v novih svetovih, ki si jih sploh niso predstavljali. Trikotnik med Bitno, Saloméjem in Chojem zapira magnetni prostor med svojimi točkami. Vsak od likov nam pokaže vizijo sveta od bolečine, pomanjkljivosti, potrebe in želje po preživetju kljub vsemu.
S kadenco, usklajeno z orientalsko, se nam enigmatična prihodnost treh likov predstavlja kot skrivnost, ki se premika med izmišljenimi nastavitvami deklet v skladu z željami spreminjajoče se resničnosti, ki bi lahko ozdravila ranjeno srce g. Cho, hrepeneč po svoji družini, ki se nahaja na severu države, ki je postala zadnja velika žrtev druge svetovne vojne, ki še danes ločuje duše.
Veliki zapleti ali politični derivati sestavljajo protislovja, metafore, alegorije odtujenosti in odtujenosti. Nobel Le Clézio obravnava te skrajnosti, ki se igrajo v pripovedi, s preprostim in dinamičnim jezikom, hkrati pa prebuja globoke človeške skrbi.
Druge priporočene knjige Le Clezio…
Mondo in druge zgodbe
Vedno je zanimivo odkriti velikega pripovedovalca na področju kratkega, v takšni sintezi ustvarjalnega. Res je, da vedno uspešna podrobnost pisca, kot je Le Clézio, odlično služi vzroku kratkega poročila. Poleg tega v presenetljivi knjigi, ki pridobi motečo nostalgično točko v otroštvu, kratkost sestavi zadnjo solzo ali nasmeh, ki je vedno kritika dediščine odraslih in seveda vabilo k razmisleku o gnusnem svetu, s katerim vabimo formalnosti in običaji nekaterim čistim bitjem, kot so otroci, kakršni so bili otroci.
Domišljija majhnih se razkrije v osmih zgodbah o kontrastih med otrokovimi očmi, njegovo resnico in odraslim pogledom ob toliko cenzurnih in krutih priložnostih, ki že vedo, da je pomembna umetnost, zgrajena na lepoti sveta.
Poplava
Nikoli boljši naslov za roman, ki se začne iskrivo in na koncu preplavi dušo s to transcendentno literaturo. Lik Françoisa Bessona daleč presega note neresničnosti Gregoria Samsa, včasih se približa Jean-Baptiste Grenouille omamljen s parfumom v trenutku, ki za vedno spremeni svet.
Roman s tistimi liričnimi iskricami, ki zagotovo preplavijo domišljijo, pripovedovan v izvirni francoščini, a tudi v španščini prozo spremeni v poslastico za razum.
Od trenutka, ko François živi poseben prizor z mlado žensko, ki navduši njegove čute in ga vodi še nekaj dni skozi labirint proti najbolj popolni praznini ali najbolj bujnemu prostoru osvoboditve. Grozljiv življenjski premik lika, za katerega se zdi, da mu je volja ušla iz telesa.
