Los 3 mejores libros de Alan Sillitoe

Pojav toka razočaranja in formalne dezinhibicije kot literarne struje je imel svoj evropski odsev tudi onkraj ameriških odmevov Bukowski y compañía(de hecho, considerando que este referente emigró hacia Estados Unidos desde Alemania, la tendencia puede entenderse de ida y vuelta).

Bistvo je to Alan Sillitoe, prácticamente coetáneo de Bukowski también desempeñó es narrativa impregnada de realismo sucio y decadente. Si hay que hacer algunas distinciones entre ambos exponentes, me atrevería a apuntar que en Sillitoe esa tendencia «sucia» se aliviaba en una especie de eco esperanzador, solo que sin un horizonte muy claro. Menos alcohol, menos sexo y menos drogas pero la misma sensación de vacío y rebeldía.

V Angliji, od koder je bil Alan in kjer je izvajal svojo literarno kariero, so ga vključili v tok "jeznih mladeničev", oznake, ki je, kot se pogosto zgodi, velikokrat ostala bolj zanamcem kot nezaželena vzdevek kot druga stvar.

La cuestión es que a la postre Alan se erigió como uno de esos cronistas alternativos que esbozó las miserias del siglo XX desde la parcela de lo personal, extendido gracias a la famosa etiqueta hacia algo generacional.

Top 3 najboljši romani Alana Sillitoeja

Osamljenost tekača na dolge proge

Odtujenost je verjetno usoda za vse tiste, ki so rojeni v napačni soseščini v najbolj neprimernem trenutku.

De eso nos habla Alan Sillitoe. Y sin embargo en esta propuesta narrativa rezuma esa sensación de querer, de pretender alcanzar algo distinto a lo que el destino deparaba a tantos y tantos jóvenes de los tiempos jóvenes de Alan, allá por los 50 y 60. Aquí conocemos a Colin Smith un joven dotado para correr y que en cierta forma podría inspirar a todo «runner» actual que busque en el sencillo deporte de calzarte y salir a la calle una forma de evasión.

Samo Colinov primer je radikalen. Njegovi spomini so vsota frustracij in nasprotujočih si občutkov mladostne energije in zidov, ki jih dviguje zgolj dejstvo, da pripada manj priljubljenim skupinam.

Junto a Colin descubrimos a muchos otros jóvenes que complementan ese escenario de derrota en el mismo momento en el que se hacían adultos de suburbios donde la vida era otra cosa…

Osamljenost tekača na dolge proge

Sobota zvečer in nedelja zjutraj

Para los amantes de las etiquetas, esta novela es la que supone el aldabonazo con el que la generación de Sillitoe se presentaba ante las puertas de la realidad con la rabia, las frustraciones, la culpa y la perdición, toda esa suma de actitudes colmadas como única respuesta al vacío.

Pa vendar je tudi v tem romanu motivacija in izgovor, pa tudi poskus odkupa grehov in ponovnega sestavljanja. Arthur Seaton živi za razuzdanost sobotnega večera, kjer ji nobena morala ali pravilo ne more postaviti meja.

Brez dejanskega iskanja lahke morale, branje res razkrije preobrazbeno namero, mačka, ki se prebuja v hude posledice, ko le v uporu najdemo lažno srečo minljivega.

Angleška delavska literatura, s tistim pridihom sivih sten in neba, so se vse naslednice industrijske revolucije in odtujenosti širile iz generacije v generacijo.

Sobota zvečer in nedelja zjutraj

Življenje brez oklepa

Spomine in njihove biografije je treba vedno obravnavati kot lasten roman. Še več, če je mogoče, če je tisti, ki ga naroči, pisatelj. In to je Sillitoe naredil v tej knjigi. Težave fanta iz Nottinghama, njegov čas v vojski kot edini način, da postane človek pod izsiljevanjem tedanje države.

Preživetje odrasle osebe in njegova predanost pripovedovanju resničnosti toliko in toliko podobnih njemu, sosedskih fantov, ki so še naprej bili to, fantov brez otroštva, prisiljenih v vseživljenjsko zlorabo odraslih.

Kot pravim avtobiografija v prvi vrsti dejstev, a tudi boleča literarna kompozicija o teh poražencih, še preden so igrali.

Življenje brez oklepa
5 / 5 - (4 glasov)

Pustite komentar

Ta stran uporablja Akismet za zmanjšanje nezaželene pošte. Preberite, kako se obdelujejo podatki o vašem komentarju.