Morda obstaja trik, da se od te literature preživi, ne da bi pri poskusu poginil (seveda glede na to, da je pisatelj ali dežurni pisatelj dober). V primeru Hanif Kureishi To je pisatelj, ki je s svojo prvotno predanostjo kot scenarist silovito vdrl v roman in našel to potrebno točko uspeha.
Katera točka uspeha je potrebna? No, tisti iz velikega začetnega romana, kot je "Buda iz predmestja", ki ima svetovni odmev, vendar ne tako prelomnega, da bi avtorja zaznamoval z ognjem.
Seveda pa to ni več odvisno od samega sebe. Pravzaprav bi Kureishi sam zagotovo prodal svojo dušo hudiču v zameno za vpliv na raven svetovnih klasikov, kot je "The Parfume" Patrick Suskind ali "Lovilec v rži" avtorja JD Salinger.
In vendar je na koncu lahko nadaljeval s pisanjem več romanov brez težke plošče nepreminljive knjige, s pravo mero prepoznavnosti, a brez bremena takojšnje primerjave z zgornjim, razgaljajoč bede tistih, ki niso sposobni ponavljanje dejanj.
Tako je Kureishi preživel samega sebe, opustil zloveščo skušnjavo smrti za odmeven uspeh in se lotil novih in sočnih romanov.
Trije najboljši priporočeni romani Hanifa Kureishija
Buda iz predmestja
Mesta oživijo po zaslugi pisateljev ali filmskih ustvarjalcev. V nasprotnem primeru bi bili le odtujujoča mešanica betona in umetne svetlobe. Kureishi je v tem romanu poustvaril prav poseben London in ga spremenil v vse vrste intelektualnih, moralnih, spolnih in vseh drugih skrbi, ki si jih lahko predstavljate.
"Ime mi je Karim Amir in skoraj sem skorajda Anglež." Tako se začne Buda iz predmestja, roman, ki je pred petindvajsetimi leti zmagoslavno odprl kariero enega najpomembnejših britanskih pisateljev zadnjih desetletij.
Zadevni Buda je Karimov oče, ugleden Pakistanec srednjega razreda in srednjih let, poročen z Angležinjo, ki se nekega lepega dne odloči, da bo gospodinjam in njihovim možem v predmestju podarila razmerje transcendence in mistične ekstaze, do katere so vsi verjeli, da so upravičeni. v sedemdesetih letih. Mladostnik Karim z mladostnim cinizmom prenaša divjanje svojih starejših.
Ali ne išče vedno zabave, seksa in odgovorov na najrazličnejša vprašanja v življenju? Toda vse se bo kmalu izšlo in Karimu se bodo odprla vrata za vstop v "resnično življenje" v tistem čarobnem kotlu feminizma, spolne promiskuitete, gledališča, mamil in rokenrola, ki je bil večrasni in fascinantni London sedemdesetih. . , ob koncu hipi dobe in zori punka; ekosistem, ki ga je avtor z izjemno živahnostjo in realističnostjo upodobil, ki je temam in tonom, ki so bili v tistem času eksotične, če ne celo neobjavljene, dal izmišljen značaj: teme o raznolikosti ras in razredov v novem svetu, upodobljene z mešanico vedno nepredvidljivih humorja in kislosti, perverznosti in naklonjenosti.
Avtor, ki je bil tako pionirski kot vpliven, ki so ga njegovi literarni dediči brali z vztrajnim vprašanjem, ki se jim je vrtelo po glavi: »Kako je lahko ta Kureishi vedel toliko o nas, ki se je rodil v južnem Londonu in je bil dvajset let starejši od nas?" Ali pa to pravi Zadie Smith v navdušenem in razsvetljujočem prologu, ki spremlja to reševanje, ki vsebuje veselo opazovanje: "Če ponovno berem Kureishi, čutim isto čustvo, čutim isti užitek in vse skupaj se je nekoliko okrepilo." S to ponovljeno izdajo v Another Turn of the Screw ima današnji bralec priložnost, da se prepriča, kako točne so njegove besede.
Sploh nič
Vse mora iti skozi potreben filter humorja. Tragedija, ki jo doživljamo, včasih potrebuje tisto odškodnino, ki nas prisili, da ponovno pogledamo svojo prihodnost s pravo mero brezpogojnosti. Toda poleg te minljivosti vsega, čemur se je treba smejati, obstaja eden najbolj nenavadnih humorjev.
Je najbolj kisla in kruta komična vis. Čas je na odru omejen in v zadnjih dejanjih neustrašno gledamo, kako se vse ruši, pada oder, pozabimo na scenarij in razmišljamo o že tako prazni stojnici. Smej se potem kajne?
Waldo, razvpiti filmski ustvarjalec, ki je prejel slavo, nagrade in aplavze kritikov in občinstva, zdaj zaradi bolezni v starosti ostaja na invalidskem vozičku. Vendar njegov libido ostaja nedotaknjen in njegova žena Zee - Indijka, poročena s Pakistancem in z dvema hčerkama, ki ju je zapeljal med snemanjem in pripeljal v London - pristane na njegove prošnje, naj se pred njim sleče in mu pokaže svoje intimne dele.
Tretji vrh trikotnika v središču tega romana zaseda Eddie, filmski kritik, Waldov občudovalec in zdaj ljubitelj Zeeja pod nosom starega režiserja. Ta vohun za parom dokumentira njune sume in načrtuje svoje maščevanje z občasno pomočjo Anite, igralke in prijateljice, ki je pripravljena raziskati Eddiejevo težavno in grozljivo preteklost ...
V tem kratkem romanu Kureishi raziskuje nesreče starosti in fizične propadanja, grozne zakonske in spolne konflikte ter skrivne mehanizme umetniške ustvarjalnosti. In to počne tako, da sprošča svoj lopov humor ter pornografske in eshatološke pridihe. Rezultat: močan in divji roman, ki zgledno uravnovešeno obvladuje mešanico gnusnih situacij s srceparajočim patosom likov.
Smeh in opustošenje kot sestavina visceralne preiskave bede in himer sodobnega življenja, skozi ljubezenski trikotnik, ki preplavlja poželenje, sovraštvo, zamere, malenkost, razuzdanost, razvratnost in druge ekscese. Zelo črna in huda tragikomedija, ki nobenega bralca ne bo pustila ravnodušnega.
Zadnja beseda
Biografija ne, ampak ogledalo da. Pisatelj nikoli nima slave, če sploh, goli aplavz dobro obiskane predstavitve. Tako Kureishi konstruira protagonista tega romana s tisto popolno odprtostjo ustvarjalca, vedno odločenega, da bo na neki točki svoje naravno egocentrične ustvarjalne kariere na koncu napisal nekaj o sebi. Tako si je mogoče prislužiti pripovedno slavo, transcendenco, intimni aplavz.
Mamoon Azam je sveta pošast, stara literarna slava, ki je že napisal svoja velika dela in je posvečen avtor, vendar se njegova prodaja zmanjšuje. In brez teh prodaj mu je težko vzdrževati hišo na angleškem podeželju, ki si jo deli s svojo sedanjo ženo Liano, Italijanko z značajem in veliko manj let od njega, ki jo je spoznal in zaljubil v knjigarna.
Liana v dogovoru z mladim in nebrzdanim urednikom Mamoona in njegovim nejevoljnim odobravanjem skuje načrt za izboljšanje družinskih financ: naročila biografijo, ki bo služila za oživitev njene figure na literarnem trgu. Toda življenje tega posvečenega indijskega pisatelja, ki je kot mladenič prišel v velemesto študirat in se odločil, da postane popoln britanski gospod, ni brez grobih vidikov.
Pred Liano sta bili v njegovem življenju še dve pomembni ženski, ki ju je v obeh primerih uničil: Peggy, svojo prvo ženo, ki je umrla zagrenjena in bolna, in Marion, njegova ameriška ljubica, ki jo je vsaj podvrgel spolnim praksam. ., heterodoksno, če ni neposredno ponižujoče.
Vse to raziskuje njegov biograf, mladi Harry Johnson, s pismi, dnevniki in intervjuji z Mamoonom samim in z ljudmi, ki so ga poznali, vključno z Marion. Toda duhovi in napetosti ne izhajajo le iz preteklosti, saj Harryjevo dekle Alice preživi nekaj dni z njim v Mamoonovi hiši in stari pisatelj z njo razvije svojevrsten odnos.
Medtem Liana doživi napade ljubosumja, Harry se zaplete s hišno služkinjo in biograf od biografa izvabi informacije o njegovi spolni požrešnosti, njegovi nori materi in drugih senčnih vidikih njegovega življenja.
In tako se med starim pisateljem in mladim vajencem v tem romanu vzpostavi nevarna igra manipulacije in zapeljevanja, ki govori o poželenju, krivdi, poželenju, notranjih demonih, parnih odnosih, spolnih in sentimentalnih fantazijah ter moči – včasih strašne – besed.
